Smiseln prispevek za okolje in kmetijstvo?

Uvod V kmetijstvu se v vedno večji meri uporabljajo najrazličnejše dodatne snovi (pomožna sredstva za rastline in tla, pomožna sredstva za fermentiranje itd.) oziroma se kmetom iz tega naslova obljubljajo najrazličnejše prednosti. Kako oceniti izdelek iz morskih alg Glenor KR+, ki ga lahko po navedbah proizvajalca za vse živali uporabljamo kot dodatek mineralni krmi, lahko pa ga uporabljamo tudi za obdelavo gnojevke?

Se kmetu, ki mora ugoditi različnim zahtevam politike in družbe, vprašanjem kakovosti živil kot tudi varovanju živali, tal in okolja, splača, da omenjeni izdelek vključi v svojo gospodarstvo? Večletna opažanja, poročila o izkušnjah in vse več podatkov iz praktičnega kmetijstva z mlečno živinorejo so spodbudila inštitut LUFA Augustenberg k temu, da so v okviru vzorčne kmetije v Baden-Württembergu izvedli uporabno raziskavo ter se lotili raziskav in poskusov na to vprašanje. Inštitut je imel na razpolago dva poskusna izdelka: Glenor KR+ Se/Zn in Litho KR+, podjetja Kiefer (kmetijska trgovina). V nadaljevanju želimo predstaviti in pojasniti povezanost ter poslovno ekonomske vidike uporabe izdelka Glenor KR+ v mlečni živinoreji, vključno s trajnostno rastlinsko proizvodnjo. Namen prispevka je, da vzpodbudi k razmišljanju in nam pomaga priti iz »slepe ulice«: oziroma, da bomo lahko reagirali na veljavno zakonodajo - posebno glede varstva okolja.

Izdelek in uporaba

Glenor KR+ je bil prvotno razvit kot fermentator gnojevke, vendar pa se vedno bolj uporablja predvsem kot dodatek krmi – posebno v različici z dodatkoma Se in Zn.

Sestava izdelka je razvidna iz tabele 1.

Tabela 1: Sestava Glenor KR+

Glenor KR+ kot biološki pospeševalec kompostriranja rdeča alga (Lithothamnium calcareum)   ca. 50% CaCO3; ca. 6% MgCO3 Bentonit-Montmorillonit (34%) biogeni mikroelementi zelišča fermentator gnojevke (= biološki, dinamični aktivator) Glenor KR+ kot dodatek krmi dodatna mikroelementa Se in Zn

Poleg zelišč so po navedbah proizvajalca glavne sestavine Glenor KR+ kot tudi Glenor KR+ Se/Zn, biološko dinamični aktivatorji in biogeni mikroelementi (= mikroelementi iz alg z veliko biološko razpoložljivostjo oziroma dostopnostjo).

• apnenec iz apnenčastih alg, ki ga pridobivajo iz ogrodja rdeče alge Lithothamnium calcareum: ogrodje apnenca rdeče alge se tvori z nalaganjem kalcija in magnezija v njenih celičnih stenah. Vzdolž francoske obale Atlantskega oceana ladje najprej načrpajo žive alge, sledi nežna obdelava, zato vsebujejo visok delež organsko vezanih mikroelementov in veliko specifično zunanjo kot tudi notranjo površino ob zelo nizki vsebnosti peska.
• in 34 %

Bentonit: Bentonit je kamnina, ki je nastala s preperevanjem vulkanskega pepela in je v več kot 80 % sestavljena iz minerala gline Montmorillonit (sinonim: Smektit). Montmorillonit je nabrekljiv triplastni mineral gline, zaradi česar ima zelo veliko notranjo površino. Skupen rezultat iz tega je velika specifična površina (600 do 800 m2/g) in visoka kapaciteta izmenjave kationov (700 do 1300 mmolc/kg).

V času laktacije dobi vsaka žival na dan 50-60 g Glenor KR+ Se/Zn s krmo ali pa se Glenor KR+ kot sredstvo za fermentiranje gnojevke vmeša v gnojevko neposredno pri raztrosu v količini 1.2-1.5 kg/m3. Ta »takojšnji učinek« je v poskusih v posodah preveril in dokazal inštitut LUFA Augustenberg. Kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, naj dajo prednost krmljenju z Glenor KR+ Se/Zn, ker lahko na ta način izkoristijo pozitivne lastnosti izdelka na zdravje in prirejo živali, izboljšanje klime v hlevu (muhe!) in zmanjšanje izgub amoniaka že v hlevu in skladišču živinskih gnojil. V nadaljevanju bomo posamezne aspekte predstavili bolj natančno.

Rezultati v hlevu in skladišču živinskih gnojil

Vpliv na emisije amoniaka

Prvo, kar so kmetje opazili po uvedbi sistema dnevnega krmljenja z Glenor KR+ Se/Zn, je občutno izboljšanje zraka v hlevu. Ta sprva subjektivni vtis lahko razložimo s tem, da se pri uporabi Glenor KR+ poleg amoniaka (NH3), različni fenoli, merkaptani in druge žveplene spojine, ki jih oddajajo živali in bolj ali manj izhlapevajo iz živinskega gnojila ter pripomorejo k smradu, vežejo oziroma hitreje razgradijo že med prehodom Glenorja KR+ skozi žival in nato v hlevski kanal oziroma skladišče. Kot posledica krmljenja z Glenor KR+ gre pri tem za tako rekoč kontinuirano fermentiranje gnojevke, z znanimi pozitivnimi učinki na gnojevko že v živali sami. Med večletnimi primerjalnimi preizkusi so bile vsebnosti amonija pri goveji gnojevki z Glenor KR+ v sveži masi vseskozi za 10-20 % večje kot pri neobdelani primerjalni gnojevki (glej tabelo 2). Vzorčne gnojevke so vselej izvirale iz istih regij, iz kmetij primerljive velikosti in intenzivnosti obdelave. Rezultati raziskav kažejo na zmanjšanje izgub amonija na območju hleva. Ker se je Zvezna republika Nemčija leta 1999 v okviru Multikomponentnega protokola (UN-ECE-Protokol za odpravljanje zakisanosti, evtrofikacije in prizemnega ozona) zavezala, da bo do leta 2010 emisije amoniaka v hlevih in pri skladiščenju tekočih živinskih gnojil zmanjšala za 20 % oziroma 40 %, pri raztrosu gnojevke in gnojnice pa za 30 % (NACIONALNI PROGRAM ZVEZNE VLADE ZA ZAŠČITO KLIME 2000), je potrebno posvetiti uporabi Glenor KR+ kot cenovno ugodnemu in ekološko prijaznemu ukrepu večjo pozornost. Problematiko izgub amoniaka ob raztrosu gnojevke bomo podrobneje obdelali v odstavku »rastlinska proizvodnja«.

Tabela 2: Dušik – karakteristike - srednja vrednost iz 12 različnih govejih gnojevk     (Leto 2002-2005)

Obdelava gnojevke	Skupni - N	Amoniak-N
	[% sveže mase]*	[% sveže mase]*
brez	0,34	0,15
Glenor KR+	0,35	0,17

*) pri normiranju gnojevke na 7,5% suhe snovi (SS)

Vplivi na tekočnost gnojevke

Kot naslednjo pozitivno lastnost obdelane gnojevke lahko navedemo izmerljivo izboljšanje tekočnosti. Pri goveji gnojevki z dodatkom Glenor KR+ je bilo to med drugim ugotovljeno tudi v Zavodu za kmetijsko raziskovanje v Aulendorfu. Posledica boljše tekočnosti je zmanjšana nevarnost zamašitve gnojnih kanalov, homogena gnojevka omogoča tudi lažji raztros in s tem prihranek energije. Ker bolj tekoča gnojevka po razstrosu, na primer na travinju, z rastlin odteče hitreje – tudi brez večjih padavin, je rezultat manjša izguba rastlinam dostopnega  amonijevega dušika, rastline gnojevko bolje prenašajo, posledično je učinek gnojenja večji. Prav tako se zmanjša - predvsem glede na kvaliteto travnate silaže - tveganje, da na rastlini ostanejo ostanki gnojevke, ki po končani košnji negativno vplivajo na potek siliranja (fermentacijo) in s tem na kvaliteto krme. Nenazadnje so negativne posledice opazne tudi pri krmljenju (okusnost) in pri učinkovitosti krme (kakovost krme) v hlevu.

Rezultati – rastlinska proizvodnja

Uporaba gnojevke z dodatkom Glenor KR+ vpliva na izboljšanje gnojevke, s tem pa na lastnosti tal in rast rastlin. V nadaljevanju bomo predstavili pozitivne lastnosti gnojevke, obdelane z Glenor KR+. Glenor KR+ je bil uporabljen izključno kot dodatek h krmi!

Vpliv dodatkov na sprejemljivost gnojevke za korenine

Starejše raziskave profesorja Kutschere (BAL Gumpenstein) dokumentirajo izboljšanje sprejemljivosti gnojevke za korenine in rastline z obdelano gnojevko. To velja tudi za goveje gnojevke pri krmljenju z Glenor KR+. Ugotovljeno je bilo (sliki 1 in 2), da se ob raztrosu neobdelane gnojevke ob stiku z mladimi, aktivnimi koreninami, poškodujejo in v skrajnih primerih ožgejo lasne korenine, ki so izjemnega pomena za absorbcijo vode in hranilnih snovi.  Razlog je v fitotoksičnih organskih kislinah vključno z amoniakom v gnojevki, ki postanejo neškodljivi šele po fermentaciji ali po kemijski vezavi (zapufranju) v tleh po oranju. Pri neposrednem kontaktu teh snovi s koreninskim sistemom, na primer pri gnojenju z gnojevko na travinju ali pri večji količini razrtošene gnojevke pred setvijo koruze,  lahko pride do opisanih poškodb z ustreznim zmanjšanjem rasti. Pogosta oblika pomoči, da bi zavarovali rastlino pred temi ali drugimi poškodbami (ožig listov npr.), je dodajanje vode. Z uporabo obdelane gnojevke pa lahko rešimo ta problem bolj elegantno in ceneje.

Slika 1: zdrave korenine (ekstrakt gnojevke z dodatkom Glenor KR+)	Slika 2: razžrte korenine     (ekstrakt gnojevke brez dodatka)

V okviru poskusa v  LUFA Augustenberg z jaro ogrščico je bila sprejemljivost gnojevke za korenine, nadzemne poganjke in tla z identično gnojevko brez obdelave in z obdelavo ocenjena z naslednjim rezultatom (tabela 3).

Tabela 3: Relativni pridelek poganjkov in korenin pri jari ogrščici  (100% = 60,6g/ poganjkov v posodi oz. 212,2g/korenin v posodi)

	Poganjki	Korenine	Poganjki + korenine
Brez N-gnojenja	62	163	141
Goveja gnojevka  (brez dodatka)	100	100	100
Goveja gnojevka s primerjalnim sredstvom	95	95	95
Goveja gnojevka z Glenor KR+	103	128	123

 

V poskusu je razlika v pridelku poganjkov neznatna (+ 3 do 8% višji pridelek v varianti z dodatkom Glenor KR +), saj je bil poskus v posodah na začetku cvetenja ogrščice prekinjen zaradi boljšega vrednotenja koreninskega sistema. Nasprotno, so bile občutno večje razlike v razvitosti korenin v testiranih variantah. Brez gnojenja mora rastlina po začetnem  enostranskem pospeševanju koreninskega sistema zagotovitivegetativno in nenazadnje, generativno »preživetje«. Nekaj podobnega se zgodi tudi pri suši. Gnojenje z gnojevko, obdelano z Glenor KR +, je za koreninsko rast občutno boljše kot zgolj gnojenje z neobdelano gnojevko. Ker je bila pri vseh variantah z N-gnojenjem vmešana podobna količina gnojevke na osnovi 2g N na posodo (kar ustreza 140 kg N/ha), mora biti vzrok za različen razvoj koreninskega sistema nekje drugje. Učinek si lahko razlagamo s pravkar opisano boljšo sprejemljivostjo obdelane gnojevke za korenine kot tudi z boljšo dostopnostjo hranil oziroma njihovim sproščanjem iz organskih rezerv gnojevke in tal. Poskus dokazuje, da je bilo ob manjši razliki v rasti poganjkov in v absorpciji dušika (- 4%) sproščanje dušika v varianti »Goveja gnojevka z Glenor KR+« večje za 80 %. To pomeni, da je dušik bolje učinkoval,  in da je bila s „sprejemljivejšo“ govejo gnojevko z Glenor KR+ biološka dobava dušika iz organskih rezerv gnojevke in tal boljša. V naslednjih letih so bila ta opažanja potrjena na več eksaktnih poljskih poskusih .

Vplivi na rodovitnost tal

Poleg kemičnih karakteristik, kot so makro-hranila, mikroelementi, pH-vrednost, in fizikalnih lastnosti, kot so struktura tal, ravnovesje vode/zraka, imata odločilen vpliv na rodovitnost tal krajevna klima in biološke karakteristike. Le te so udeležene pri vseh snovnih procesih z organskimi substancami (npr. N-, P- in S-dinamika). Ena izmed karakteristik je tudi vsebnost humusa v tleh; poleg tega sta pomembna kriterija tudi sestava humusa in biološka aktivnost – merjena kot biomasa. V tabeli 4 so predstavljeni rezultati poskusov, ki so bili izvedeni leta 2001 (pomladi in jeseni) na povrhnjici dveh sosednjih travnikov (trajni 3-kosni travnik). Površini se razlikujeta zlasti v gnojenju:  Površina 1: z Glenor KR+ obdelana goveja gnojevka  -  brez mineralnih gnojil  Površina 2: goveja gnojevka brez obdelave – izključno mineralno N-gnojenje za 1. dognojevanje spomladi in dopolnilno ob naslednjih košnjah   V času obeh meritev je bila mikrobna biomasa v zgornjem sloju tal z izključnim gnojenjem z gnojevko še posebno jeseni 2001 zanesljivo večja (površina 1), prav tako tudi vsebnost humusa in maksimalna kapaciteta tal za vodo. Tak razvoj tal, ki ni zaključen, dokler ni doseženo tipično stanje lokacije, kaže na optimalne življenjske razmere za talne organizme vključno z glivami in bakterijami. Večje vsebnosti humusa in s tem vzporedno povečane vsebnosti vode na 1. površini so rezultat, predvsem v jesenskem času, večjega deleža drobnih korenin in mikrobne biomase, ter tako indirektno potrjujejo rezultate iz poskusov v posodah z jaro ogrščico (glej tabelo 3) o boljši sprejemljivosti z Glenor KR + obdelane gnojevke za korenine in rastline.

Tabela 4: Karakteristike biologije tal trajnih pašnikov (Monitoring Bavarska, 2001)

Maj

Obdelava gnojevke	Humus	Kapaciteta tal za vodo max [%]	Mikrobna Biomasa [µg Cmic / g TS]
z Glenor KR+	5,2	51,0	485,4
brez	5,6	54,5	416,3

Oktober

Obdelava gnojevke	Humus	Kapaciteta tal za vodo max [%]	Mikrobna Biomasa [µg Cmic / g TS]
z Glenor KR+	10,2	69,0	581,4
brez	6,6	54,0	350,6

Posledice izboljšane rodovitnosti tal so:

• veliki in zanesljivi rastlinski pridelki
• izboljšanje vrednosti krme zaradi spremenjene sestave rastlinskega sestoja (npr. vse večji delež metuljnic in zelišč, manj je visokih trav, ki tvorijo zgolj maso)
• večja odpornost na sušo (to je bilo še posebej opaženo v sušnem letu 2003!)
• boljša prevoznost tal – posebno jeseni – kljub visokim vsebnostim vode.

Vplivi na emisije dušika pri raztrosu gnojevke

Poleg opisanih pozitivnih učinkov z Glenor KR+ fermentirane gnojevke v obliki boljše sprejemljivosti za korenine in rastline ter tekočnosti ( lastnosti pronicanja) kot tudi zmanjšanja izgub amoniaka v hlevu in skladišču gnojevke, se zmanjša tudi izguba amoniaka ob raztrosu gnojevke. Na to problematiko je inštitut LUFA Augustenberg pomladi leta 2005 opravil številne laboratorijske poizkuse (20°C temperatura prostora, 4 ponovitve); rezultat bomo razložili na enem primeru (slika 3).  Na vseh, v tej raziskavi upoštevanih talnih površinah (neporaščena, zbita in zrahljana njivska tla kot tudi travnate površine) znaša relativna izguba amoniaka pri gnojevki, kjer je bil krmljen Glenor KR+ (gnojevka 3), samo polovico izgub, v primerjavi z izgubami, ki so bile izmerjene pri neobdelani primerjalni gnojevki. Varianta, kjer je bil  Glenor KR+ primešan gnojevki pred začetkom poskusa (gnojevka 2), kaže stopnjo izgube, ki je manjša kot pri neobdelani gnojevki, ampak večja kot pri gnojevki, kjer je bil Glenor KR + dodan krmi. To je ponovno dokaz za boljšo vezavo amoniaka na minerale gline in površino alg že med prehodom skozi prebavni trakt prežvekovalcev kot tudi med skladiščenjem gnojevke. Zmanjšanje NH3-emisij na travinju (slika 3) približno za polovico je deloma tudi posledica tekočnosti obdelane gnojevke, ker le ta hitro steče z rastlin in lahko pronica v tla. Z razporeditvijo gnojevke na vegetacijo je njena površina sicer večja, vendar pa je izguba amoniaka v primerjavi z nefermentirano govejo gnojevko zanesljivo manjša. To se je pokazalo tudi na zmanjšanju smradu med laboratorijskim poskusom. Ker pa za njegovo objektivno merjenje nimamo merilnih naprav, meritve pa so zelo drage, lahko to opažanje na kraju samem vsakdo oceni subjektivno.

Slika 3: Krivulja vsote relativnih izgub NH3 po aplikaciji na travinju

Vplivi na pridelek in kvaliteto živinske krme

Pozitivni učinki krmljenja z Glenor KR+, ki smo jih opisali do sedaj  oziroma njegovega dodajanja gnojevki, zahtevajo spremembo v miselnosti o gnojenju na kmetiji. Izkazalo se je, da je pri proizvodnji osnovne krme, kot so seno, travnata silaža, pa tudi koruzna silaža, možno oziroma potrebno zmanjšanje oziroma popolna odpoved uporabi mineralnih N-dopolnil. To velja povsod tam, kjer je na voljo dovolj gnojevke (več/enako kot 1GVŽ/ha). Poleg tega povzroča uravnotežena preskrba rastlin z vsemi glavnimi hranili kot tudi dobro dostopnimi mikroelementi iz obdelane gnojevke večje in bolj zanesljive pridelka ob sočasni dobri do zelo dobri kakovosti krme, ker fermenitirana gnojevka po eni strani manj porablja zaloge apnenca v tleh, po drugi strani pa pride z Glenor KR+ v tla tudi majhna, dobro učinkovita količina apnenca.  V ta namen se od leta 2001 izvajajo številna poizvedovanja in raziskave na kmetijah – med drugimi od leta 2002 tudi na vzorčni kmetiji v Baden-Württembergu. En del teh rezultatov je predstavljen v tabelah 5 do 7. V tabeli 5 so predstavljeni pridelki suhe mase na travinju (proizvodnja travnate silaže) v letih 2002 in 2004. Na 4 travnikih so zasnovali poskusne parcele z veliko površino (15 m delovne širine x delovne dolžine), ki so jih obdelovali in kosili po poskusnem načrtu (4 košnje letno). V vseh letih preizkusov so bili pridelki pri gnojenju z obdelano govejo gnojevko zanesljivo največji (vsaka košnja 13m3/ha). Teh razlik v pridelku ni moč razložiti zgolj z manjšimi izgubami dušika pri skladiščenju in raztrosu (ca. 14 kg N/ha), temveč so vsota vseh pravkar opisanih pozitivnih lastnosti v obdelavi goveje gnojevke z Glenor KR+.

Tabela 5: Poskusi na travinju: pridelek suhe snovi (vsota 4 košenj) v odvisnosti obdelave gnojevke  (rezultati vzorčne kmetije v Baden-Württembergu)

Gnojevka-varianta	Leto	SS-pridelek [rel. % k primerjalnemu sredstvu]
Neobdelana goveja gnojevka	2002 2003 2004	92 94 104
Goveja gnojevka + Glenor KR+	2002 2003 2004	111 106 116

Primerjalno sredstvo: 2002 – 9,05 t SS/ha; 2003 – 5,32 t SS/ha; 2004 – 9,87 t SS/ha

 

V tabeli 6 so prikazani rezultati kakovosti krme ob 1. košnji s parametrom »število vrednosti krme« (LVVG Aulendorf, Dr. Briemle). Poskusi so bili zastavljeni leta 2002. Ob 2. košnji so bile površine različno gnojene z neobdelano oz. obdelano gnojevko: posledično predstavlja «število vrednosti krme« neki status quo na travinju ob začetku poskusa. Poskusne površine se zaenkrat razlikujejo malenkostno; različna obdelava z govejo gnojevko se ni izkazala kot očitno boljša. Vendar pa je pomembno, da je s prenehanjem gnojenja z mineralnim dušikom po letu 2002 vrednost krme naraščala in je ostala enako dobra tudi pri variantah z Glenor-gnojevko kljub 10-20 % večjim pridelkom.

Tabela 6: Razvoj »števila vrednosti krme« v odvisnosti od obdelave gnojevke z Glenor KR+  (rezultati vzorčne kmetije v Baden-Württembergu)

Obdelava gnojevke	2002	2003	2004	2005	Srednja
brez	6,0	6,0	7,0	7,1	6,5
Glenor KR+	6,2	6,2	7,0	7,1	6,6

Št. vrednosti krme: -1 strupena do 9 najboljša vrednost krme

Nadaljnje informacije o kakovosti živinske krme, gnojene izključno z Glenor-gnojevko so predstavljene v tabeli 7 (rezultati raziskav travnate in koruzne silaže v štirih letih). Pridelki sveže snovi so znašali – razen v letu 2003 – pri koruzi 55-60 t/ha in pri travnati silaži (1. košnja) 20-25 t/ha. Koruza je dobila 35 m3/ha goveje gnojevke oz. 15 m3/ha jeseni na travinje. Obe silaži izkazujeta dobre do zelo dobre vsebnosti prebavljivih surovih beljakovin oziroma energije. Prisotna so tudi z leti pogojena nihanja, ki pa niso huda. Beljakovinsko in energijsko oskrbo krav mlekaric iz te krme lahko označimo kot zelo dobro.

Tabela 7: Rezultati preizkusov travnate in koruzne silaže pri izključnem gnojenju z govejo gnojevko  (Glenor KR+ krmljenje) (Monitoring - Bavarska)

Travnata silaža (1. košnja)			Koruzna silaža
Leto	Uporabni surovi proteini	NEL	Uporabni surovi proteini	NEL
	[g/kg SS]	[MJ/kg SS]	[g/kg SS]	[MJ/kg SS]
2001	140	6,1	134	6,7
2002	134	5,8	134	6,5
2003	143	6,4	128	6,3
2004	136	5,9	132	6,5
Povprečje	138	6,1	132	6,5

 

Ocena ekonomičnosti uporabe Glenor KR+

V okviru ocenjevanja ekonomičnosti nekega izdelka oz. sistema, kjer je treba upoštevati tudi področja varstva okolja, klime in tal kot tudi družbene sprejemljivosti, je težko potegniti končni račun. Zato bomo v nadaljevanju na primeru fiktivne kmetije poskusili denarno ovrednotiti potencialni prihranek dušika v rastlinski proizvodnji kot tudi potencial zvečanja prireje pri mlečni proizvodnji zaradi bolj učinkovite osnovne krme.

Karakteristike fiktivne kmetije:

Živinska prireja: 100 krav mlekaric z nadaljnjo vzrejo; 8000 kg mleka povprečje hleva; 4,3% maščob; 3,4% beljakovin

Rastlinska proizvodnja: 150 ha: 60 ha travinje (3-4 košnje); 40 ha silažne koruze (55-60 t sveže mase/ha); žita

Rastlinska proizvodnja

Ocena zmanjšanja izgub amoniaka

Zmanjšanje izgub v hlevu in skladišču: 10 - 20% To pomeni v povprečju 0,2 kg NH4-N na m3 gnojevke-(sveža masa) več razpoložljivega dušika v gnojevki, obdelani z Glenor KR+.

Zmanjšanje izgub pri raztrosu gnojevke:

Travinje: 30% manj N-izgub

Njive-neporaščene: 15 - 50% manj N-izgub

Iz tega izhaja, da je v povprečju na GVŽ – pri 20 m3/GVŽ/letno gnojevke – računati z zmanjšanjem izgub oziroma s prihrankom dušika :

Hlev/skladišče: ca. 4 - 6 kg NH4-N dobička

Raztros 20 m3/ha (0,25 % NH4-N) na travinje (1 odmerek):  12 kg NH4-N/ha dobička

Pri bruto ceni v višini 0,75 € na kg čistega-N (osnova KAN) pomeni to možen prihranek v višini 13 € na GVŽ in leto. Seveda se lahko izgube spreminjajo od kmetije do kmetije v odvisnosti krmljenja, skladiščenja, tehnike raztrosa kot tudi termina raztrosa in padavin v tem času. Poleg čiste denarne vrednosti na osnovi izračuna N-cene imamo bistveno večji pridelek, ki je rezultat neizgubljenega dušika in iz tega višji dobiček v hlevu.

Mlečna proizvodnja

Ocena večjega pridelka na primeru koruzne silaže

V nadaljevanju bomo na primeru eksaktnega praktičnega preizkusa s silažno koruzo izračunali večji učinek osnovne krme na osnovi večjega pridelka energije (tabela 8). Ker so za mlečno proizvodnjo poleg energije nujne tudi prebavljive beljakovine in mineralne snovi, je bil izračun popravljen za večji strošek v višini 50% na vsak dodaten liter proizvedenega mleka!

Tabela 8: Ocena večjih pridelkov in vsebnosti energije koruzne silaže v mlečni proizvodnji pri uporabi z Glenor KR+ obdelane goveje gnojevke (praktični preizkus 2001, Bavarska)
Opomba: Določanje energije je potekalo na požeti koruzni silaži!

Varianta	sveža masa -pridelek	suha snov (SS)-pridelek	Neto energija za laktacijo (NEL)	NEL/ha	Večja prireja -mleko	Večji donos - mleko
	[t/ha]		[MJ SS]	[l/ha]	[l/ha]	[€/ha]
Goveja gnojevka neobdelana	66	19,14	5,2	99528
Goveja gnojevka + Glenor KR+	71	19,88	5,4	107352	2370	594,00

Cena za 1 l mleka: 25 Cent 3,3 MJ NEL/Liter mleka (LKV =Landes Kontrol Verband=deželna kontrolna ustanova Bavarska)  Gnojenje: 36 m3/ha goveje gnojevke (126 kg skup.N/ha; 55 kg NH4-N/ha)  UFD (Unterfuss Düngung =lokalizirano gnojenje ob setvi koruze ): 36 kg N/ha kot DP (diamonijev fosfat)

Rezultati preizkusa (nadzoroval AfL Cham, Bavarska) kažejo na večji bruto donos pri mleku - brez upoštevanja večje prireje energije - v višini 594 €/ha koruzne silaže; po odbitku dodatnih produkcijskih stroškov v višini 50 % ostane dobiček v višini ca. 300 € na ha koruzne silaže v varianti z gnojenjem z Glenor-govejo gnojevko.  Večji pridelek koruze v varianti z Glenor KR+ gnojevko lahko razložimo z izračunanimi manjšimi N-izgubami (ca. 20 kg/ha).

Tako znaša izračunani večji pridelek zaradi zmanjšanih N-izgub ca. 300 €/ha. Ostali pozitivni učinki z Glenor KR+ obdelane gnojevke predstavljajo – kot je prikazano in razloženo – dodaten pozitiven učinek na kakovost rastlin kot tudi na zdravstveno stanje krav mlekaric. Tako se sklene krog, ki se začne s krmljenjem z Glenor KR+ Se/Zn in omogoča proizvodnjo bolj kakovostne živinske krme z uporabo za rastline in okolje sprejemljivejše obdelane gnojevke. Nenazadnje vzdrži uporaba Glenor KR+ v mlečni živinoreji tudi ekonomske zahteve, saj pridelana kakovostna krma podpira zdravje živali ter zagotavlja visokovredno mlečno proizvodnjo.

Povzetek

Okolje – ozračje

Predstavili smo možno zmanjšanje izgub amoniaka v hlevu in skladišču živinskih gnojil kot tudi ob raztrosu gnojevke. Z dodajanjem Glenor KR+ lahko dosežemo zmanjšanje izgub amoniaka predvsem tam, kjer uporaba drugih ukrepov v skladu z dobro kmetijsko prakso ni mogoča. Na primer, pri raztrosu gnojevke na travinju, kjer ni možnosti zadelave v tla, ali takrat, ko se zaradi naraščanja stroškov (še) lahko odpovemo dragim tehnikam za zmanjšanje emisij amoniaka pri gnojenju z gnojevko.  Učinke zaradi dokazanega zmanjšanja izgub amoniaka v atmosfero in tla kot tudi posledične učinke na globalno klimo težko ovrednotimo v denarju. V tej povezavi ne smemo podcenjevati narodnogospodarske škode emisij amoniaka, ki se odraža pri občutljivih površinah, kot so visoko barje, resave in druge slabo produktivne trate, na zakisanost tal, na posledice kislosti na (historičnih) gradbenih objektih in pri vplivu na klimo. Da bi zmanjšali to problematiko, se je Nemčija – kot že omenjeno – leta 1999 priključila Ženevskemu sporazumu Združenih narodov o ohranjanju čistega zraka.

Rastlinska proizvodnja

Dokazano boljša toleranca korenin, večja rastlinam dostopna količina dušika, dodajanje manjših, a zelo dobro dostopnih količin apnenca in mikroelementov kot tudi boljši lastnosti tekočnosti in pronicanja z Glenor KR+ obdelane goveje gnojevke daje v primerjavi z neobdelano govejo gnojevko zanesljivo večje pridelke ob enaki kakovosti.

Na primeru koruzne silaže smo pokazali, da je poleg občutno bolj pozitivne ekološke učinkovitosti (N-razpoložljivost) utemeljena tudi ekonomska ocena postopka »uporabe Glenor KR+ kot dodatka h krmi v mlečni proizvodnji«. Ob upoštevanju pravil »dobre strokovne prakse« ima kmetija, ki gospodari na biološki in konvencionalen način, ugodne možnosti za izboljšanje rodovitnosti tal, ohranjanje pridelka in kakovosti svoje rastlinske proizvodnje – brez večjih dodatnih stroškov – in za ohranjanje zdravja svojih živali na naraven način.

 

Nazaj na Koristne nasvete